Po katerih pravnih podlagah lahko dedujemo pri nas?

Dedovanje je postopek v katerem pravice umrlega preidejo na njegove potomce. Po slovenski legislativi lahko dedujemo po dveh pravnih podlagah:

• po oporoki ali
• po zakonu.

Prednost ima seveda dedovanje na podlagi oporoke, saj gre za zadnjo izraženo voljo zapustnika, ki jo slovenski pravni red skuša upoštevati. V kolikor zapustnik ni poskrbel za oporoko, je le-ta neveljavna, uničena ali je preprosto ne najdemo, se deduje po zakonu.

Kako poteka dedovanje po zakonu in kaj pomenijo dedni redi?

Zakon v dedovanje vpeljuje dedne rede. Prav od tega, kateremu dednemu redu posameznik pripada, je odvisno koliko bo dedoval:

• Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Vsi našteti dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
• Drugi dedni red: zakonec oz. izvenzakonski partner, zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre). Partner zapustnika deduje polovico, starši zapustnika oz. posvojitelji ter njihovi potomci pa dedujejo drugo polovico premoženja.
• Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Kaj pomeni nujni delež pri dedovanju in kaj je odpoved dedovanju?

Tudi, če se deduje po oporoki, se lahko zgodi, da zapustnik svoje najbližje prezre. V tem primeru Zakon o dedovanju najožjim zapustnikovim sorodnikom, ki jih imenujemo tudi nujni dediči, pomaga z institutom nujnega deleža.

Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči:

• pokojnikovi otroci in posvojenci,
• pokojnikovi vnuki,
• pokojnikovi starši,
• pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi pripadal dediču po zakonitem dednem redu.

Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja in 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

Seveda pa z dedovanjem nujno pride tudi davek, ki ga mora dedič poravnati. Tudi davek na dedovanje je odvisen od tega, kateremu dednemu redu potomec pripada. Tako so dediči prvega dednega reda plačila davka oproščeni. Kljub vsemu pa je potrebno povedati, da se lahko dedič dedovanju tudi odpove. Dedič se dedovanju odpove bodisi na dedni razpravi, ali pa na sodišče pošlje odpoved v pisni obliki. Odpoved dedovanju ni mogoča, če je dedič z zapuščino že razpolagal, poleg tega pa je potrebno omeniti tudi, da odpovedi ni mogoče preklicati.

Po koncu zapuščinske obravnave bo sodišče izdalo sklep o dedovanju v katerem bo natančno določilo dediče in dedne deleže, ki le tem pripadajo.