Kaj vse ureja Zakon o delovnih razmerjih pri nas?
Delovno pravo je področje, ki ga celovito ureja Zakon o delovnih razmerjih, dopolnjujejo pa ga tudi nekateri podzakonski akti. V svojem jedru Zakon o delovnih razmerjih ureja pogodbo o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, varstvo nekaterih kategorij delavcev, uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ter delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov. V okviru posebnih določb pa ZDR-1 obravnava še položaj napotenih delavcev, delo otrok, dijakov in študentov ter ekonomsko odvisnih oseb.
Razlika med delovnim razmerjem za določen in za nedoločen čas
Delovno razmerje se lahko sklene za določen ali za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas ureja delovno razmerje, ki preneha z datumom, določenim v pogodbi. To obdobje lahko traja največ 2 leti. V tem obdobju je lahko sklenjenih tudi več pogodb za določen čas. Tako lahko delavec podpiše eno pogodbo za obdobje dveh let, ali pa več pogodb pri istem delodajalcu za isto delovno mesto (na primer štiri pogodbe za obdobje pol leta). Po preteku dveh let pa mora delodajalec delavcu ponuditi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tudi če te pogodbe delodajalec ni ponudil, pa se je delo nemoteno opravljalo naprej, razumem, da je bilo s tem sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Seveda pa poznamo tudi izjeme. Ena izmed takšnih izjem je denimo projektno delo, ki traja več kot dve leti. V tem primeru lahko to obdobje traja tako dolgo, kolikor traja projekt.
Kako Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi?
V času nove korona virusne bolezni smo bili žal priča številnim odpovedim delovnega razmerja. Odpoved delovnega razmerja je lahko glede na Zakon o delovnih razmerjih redna ali pa izredna. Pogodbeni stranki lahko redno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, pri čemer morata upoštevati zakonsko določen in dogovorjen odpovedni rok. Če redno odpoved podaja delodajalec, mora ob tem navesti tudi odpovedni razlog, medtem ko ga delavcu pri redni odpovedi ni potrebno navajati. Delavec in delodajalec lahko upoštevaje zakonske pogoje in razloge izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, vendar morata v tem primeru oba navesti razlog odpovedi, razlog pa mora biti eden izmed tistih, ki jih Zakon o delovnih razmerjih tudi taksativno našteva.
