Kateri pravni temelji urejajo plačilne storitve v Sloveniji?

Plačilne storitve so opredeljene v Direktivi o plačilnih storitvah na notranjem trgu, namen katere je poenotenje pravnega okvira za plačila znotraj Evropske unije, in Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, s katerim je direktiva prenesena v slovenski pravni red. Ker je področje plačilnih storitev v razvoju in postaja uporabnikom vse bolj dostopno, je esencialnega pomena, da je področje tudi dobro pravno urejeno. Posledično namreč težko prihaja do zlorab in možnih poskusov goljufij na omenjenem področju.

Med plačilne storitve navadno štejemo naslednje:

  • aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
  • aktivnosti, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
  • aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev;
  • aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami), pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku;
  • izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij; izvrševanje denarnih nakazil; storitve odreditve plačil;
  • storitve zagotavljanja informacij o računih.

Na območju Republike Slovenije so ponudniki plačilnih storitev natančno določeni in sicer mednje prištevamo:

  • banke,
  • družbe za izdajo elektronskega denarja,
  • družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
  • plačilne institucije,
  • plačilne institucije z opustitvijo,
  • ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih
  • Banka Slovenije,
  • Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Letna konferenca na temo plačilnih storitev pod okriljem Uradnega lista

Tudi v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. se zavedamo pomena plačilnih storitev zato vas vabimo, da se nam pridružite na prihodnji izvedbi letne konference Novi izzivi, ki bo 18. aprila 2019 v kongresnem centru na Brdu pri Kranju.

Na konferenci bodo predstavniki Banke Slovenije predstavili aktualno tematiko s področja plačilnih storitev, nato pa se bomo posvetili poslovnim modelom in konkretnim novostim, tako bank kot nebančnih ponudnikov plačilnih storitev. Predstavili bomo tako priložnosti, ki se na trgu plačilnih storitev pojavljajo in so zaradi razvoja plačilnih storitev tudi vse večje, kot tudi pasti, ki so prav tako vse večje.

Tako priložnosti kot tudi pasti, so zaradi razvoja plačilnih storitev vse večje

Poleg tega se bomo na konferenci ukvarjali tudi s priložnostmi, ki jih področje plačilnih storitev ponuja, hkrati pa bomo opisali tudi nevarnosti, ki jim je posameznik na področju plačilnih storitev izpostavljen. Mobilne denarnice, takojšnja negotovinska plačila ob vsakem času, postopno nadomeščanje še vedno prevladujočega gotovinskega poslovanja, predvsem pa celoten sklop o storitvah pametnih mest in vasi (plačevanje parkiranja, vstopnin, vadnin, izposoj in drugih storitev in izdelkov) bodo teme, ki bodo ob znanih spremembah v mrežah bančnih poslovalnic posebej zanimive tudi za predstavnike lokalnih skupnosti, javnih ustanov in potrošniških organizacij ter seveda za trgovce, ponudnike storitev dobaviteljev energije, prevoznike, ponudnike telekomunikacijskih storitev in druge.

Zavedati se moramo, da se področje plačilnih storitev še zmeraj razvija, zato je potrebno spregovoriti tudi o smernicah razvoja, ki jih ponujajo ponudniki plačilnih storitev, poleg tega pa je potrebno opredeliti tudi relevantno zakonodajo, h kateri se lahko tako ponudniki kot tudi uporabniki plačilnih storitev zatečejo.

V razvoju je tudi storitev spletnega bančništva

Med ene izmed najbolj zanimivih plačilnih storitev ta hip definitivno spada spletno bančništvo, ki se lahko pohvali s številnimi prednostmi, predvsem pa olajša delo tako uporabnikom bančnih storitev, kot tudi bančnikom samim, saj uporabniki enostavneje in hitreje dostopajo do storitev, ki jih banka ponuja, bančniki pa so tako razbremenjeni nepotrebnega dela. S pomočjo spletne banke je mogoče izvajati tekoče transakcije, poleg tega pa lahko s spletno banko oddajamo vloge za odobritev izrednega limita, oddajamo vloge za naročilo hitrega kredita, seveda pa lahko pregledujemo tudi stanje na našem transakcijskem računu in spremljamo porabo denarja.

Nenazadnje pa je potrebno omeniti tudi novo evropsko regulativo, ki vzpostavlja odprto bančništvo. V le-tem banke ne sodelujejo le s komitenti, kot smo bili tega navajeni do sedaj, pač pa ti lahko za izvajanje storitev pooblastijo, kot jih imenujemo, tretje ponudnike plačilnih storitev.

Pogovorili pa se bomo tudi o tem, kako je najbolje in najbolj ekonomično izkoristiti priložnosti novih rešitev za različne starostne in geografske skupine uporabnikov, saj slednje navadno predstavlja velik izziv, pri tem morajo svojo vlogo odigrati tako potrošniške organizacije na področju osveščanja potrošnikov, država in lokalne skupnosti na področju spreminjanja kulture na področju plačevanja z oblikovanjem različnih spodbud kakor tudi vsi ponudniki plačilnih storitev s pravočasnim vključevanjem strank in cenovno politiko za doseganje varne, enostavne in prijazne uporabniške izkušnje.

Konferenca se bo odvijala aprila na Brdem pri Kranju

Srečanje se bo odvilo 18. aprila 2019 na Brdem pri Kranju. V koliko vas zanima kaj več, smo vam ves čas dosegljivi tako na telefonu kot tudi na e-pošti, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja. Več o konferenci in programu pa si lahko ogledate tudi na spletni strani: https://nidfs.uradni-list.si/.