Plačilne storitve so v Republiki Sloveniji opredeljene kot aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun, pa tudi druge aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa. Le te zajemajo:

• aktivnosti, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
• aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev;
• aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami), pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku;
• izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij;
• izvrševanje denarnih nakazil;
• storitve odreditve plačil;
• storitve zagotavljanja informacij o računih.

Kdo lahko opravlja plačilne storitve na področju Republike Slovenije?

Plačilne storitve lahko na področju Republike Slovenije opravljajo točno določeni subjekti, ki so zakonsko določeni. Tako v veliki meri preprečujemo zlorabe in ustvarjamo res na plačilnem trgu. Subjekti, ki lahko opravljajo plačilne storitve, so pretežno banke, poleg njih pa tudi:

• družbe za izdajo elektronskega denarja,
• družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
• plačilne institucije,
• plačilne institucije z opustitvijo,
• ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih
• Banka Slovenije,
• Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Pojem plačilnih storitev je natančneje opredeljen v Direktivi o plačilnih storitvah na notranjem trgu. Namen omenjene direktive je predvsem poenotenje pravnega ovira za plačila znotraj ozemlja Evropske Unije. Omenjena direktiva je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki direktivo implementira.

Področje plačilnih storitev je relativno zahtevno, posamezniki, ki se z njim srečujejo pa so za vse storitve tudi odgovorni. Zato je izjemnega pomena, da posamezniki, ki so redno v stiku s plačilnimi storitvami, le te dobro poznajo in vedo, kako so urejene. Tako se lahko namreč učinkovito izognemo goljufijam in zlorabam, na drugi strani pa uporabnikom plačilnih storitev zagotovimo odlično izkušnjo.

Konferenca o plačilnih storitvah podaja odgovore na številna vprašanja

Prav z namenom poglobljenega spoznavanja plačilnih storitev smo v podjetju Uradni list republike Slovenije d.o.o. pripravili letno konferenco, ki bo potekala 18. aprila na Brdem pri Kranju. Na konferenci bo govora predvsem o pomenu plačilnih storitev v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji ter o pasteh, ki se pri uporabljanju plačilnih storitev pojavljajo.

Na konferenci bodo uvodoma predstavniki Banke Slovenije in drugi gostje predstavili aktualne regulatorne in tehnične novosti na področju plačilnih storitev, nato pa se bomo posvetili poslovnim modelom in konkretnim novostim, tako bank kot nebančnih ponudnikov plačilnih storitev.

Tematika konference bo precej raznolika

Podrobno bomo predstavili vse priložnosti, ki se posameznikom pri oz. z uporabo plačilnih storitev ponujajo, ob tem pa ne bomo pozabili na pasti, ki se na trgu plačilnih storitev pojavljajo. Mobilne denarnice, takojšnja negotovinska plačila kjerkoli in kadatkoli, postopno nadomeščanje še vedno prevladujočega gotovinskega poslovanja, predvsem pa celoten sklop o storitvah pametnih mest in vasi (plačevanje parkiranja, vstopnin, vadnin, izposoj in drugih storitev in izdelkov) bodo teme, ki bodo ob znanih spremembah v mrežah bančnih poslovalnic posebej zanimive tudi za predstavnike lokalnih skupnosti, javnih ustanov in potrošniških organizacij ter seveda za trgovce, ponudnike storitev dobaviteljev energije, prevoznike, ponudnike telekomunikacijskih storitev in druge.

Ker se plačilne storitve ves čas razvijajo, bomo nekaj časa posvetili tudi trendom razvoja omenjenih storitev. Razvoj na področju plačilnih storitev poteka v smeri konsolidacije in posodabljanja plačilne infrastrukture ter upošteva zahteve potrošnikov, trgovcev in regulatorjev ter naraščajoče kibernetsko tveganje in potrebe po učinkovitem varovanju podatkov strank. Osebe, ki so s plačilnimi storitvami redno v stiku, morajo smernice razvoja dobro poznati. Zato je potrebno poznati tudi vso legislativo, ki je spisana na to temo. Ker se tudi naša država premika v smernicah evropske zakonodaje, moramo upoštevati tudi pravo Evropske Unije in naše pravo prilagoditi le-temu. Tako moramo dosledno upoštevati novo evropsko regulativo, ki vzpostavlja pogoje za tako imenovano odprto bančništvo, v katerem banke ne sodelujejo več izključno s komitenti, pač pa ti lahko za izvajanje storitev pooblastijo, kot jih imenujemo, tretje ponudnike plačilnih storitev.

Na konferenci pa ne bo manjkalo govora niti o tem, kako kar najbolje izkoristiti priložnosti novih rešitev za različne starostne in geografske skupine uporabnikov. Gre namreč za izziv, ki terja sodelovanje različnih deležnikov. Veliko vlogo pri tem igrajo potrošniške organizacije na področju osveščanja potrošnikov, na področju spreminjanja kulture in navad pa država in lokalne skupnosti, saj so le-te zadolžene za oblikovanje različnih spodbud. Nikakor pa ne smemo pozabiti na vse ponudnike plačilnih storitev s pravočasnim vključevanjem strank in cenovno politiko za doseganje varne, enostavne in prijazne uporabniške izkušnje.